Železna nit

  želji, da bi obdržali živo vez med pokrajino, iz katere se je v tisočletjih izvil človek. smo poleg izjemnih fosilnih najdb rib in mamuta z Bobovka ter bizona z Leš pripravili tudi vpogled v geološke plasti, ki so nastajale skozi milijone let.

KULTURE STARE KAMENE DOBE
V času ledene dobe so prazgodovinski, lovci pobijali mamute, jelene in drugo divjad s preprostim orodjem. Z modelom smo prikazali način izdelovanja kamnitega orodja v času starega, srednjega in mlajšega paleolitika. Na območju Slovenije je bilo odkritih veliko paleolitskih najdišč, z Gorenjske sta najbolj poznani Mokriška jama in Poljšiška cerkev. Obe sodita v pozni čas paleolitika, ko je v Evropi moderni človek izpodrinil neandertalca in se je doba poledenitev že iztekala.

NEOLITSKE IN ENEOLITSKE KULTURE
V rekonstruirani koči z Drulovke je upodobljen trenutek iz življenja v času mlajše kamene dobe, ko si je človek poiskal stalna bivališča, udomačil rastline in živali in začel obdelovati zemljo. Drulovke izvirajo bogate arheološke najdbe, ki izpričujejo različna znanja tedanjih prebivalcev. ajštevilnejša je keramika, ki je največja tehnološka novost tega časa. Ostale najbe pa govorijoo prehrani in izdelovanju oblačil ter kamnitega in peščenega orodja , o orodju in nakitu.

BRONASTA IN ŽELEZNA DOBA
Kovinske dobe so čas, ko človek odkrije uporabo bakra, brona in nazadnje železa. ude so ostale iskano blago, s polizdelki in izdelki so trgovali in bogateli. Z novim, izpopolnjenim orožjem so si podredili premagana Ijudstva. Ena najpomembnejših pridobitev Gorenjškega muzeja je zakladna najdba bronastih predmetov z Jelenovega klanca, najverjetneje, namenjena nadaljnji predelavi. V neposredni bližini je ležal skelet novorojenčka, najstarejšega doslej znanega Kranjčana. Znameniti trinožnik, namenjen kultnim daritvam, sodi v železno dobo, tako kot tudi najdbe iz gomil pri Tupaličah.

ROMANVS SVM
S prihodom Rimljanov se v naših krajih zaključi prazgodovina in začne obdobje antike. Ob najlepših najdbah iz staroselskega grobišča na Bobovku so razstavljene tudi rimski nagrobniki iz Gorenjske. Prvič so na ogled zgodnjerimski predmeti, odkriti v starem Kranju. O načinu uporabe tesarskega orodja iz zakladne najdbe z Grdavovega hriba govori kratek film. Ajdna, ki je med prebivalci Gorenjske morda najbolj znano arheološko najdišče, je predstavljena z najpomebnejšimi najdbami. Med najnovejša odkritja sodijo steklarske delavnice na dvorišču gradu Khiselstein, ki pričajo o izredno pomebni vlogi Kranja v pozni antiki.

KARNIJ POSTANE KRANJ
V zadnji sobi je predstavljen čas preseljevanj, ko Karnij postane Kranj. Na ogled je izbor bogatih najdb iz germanskih gorbov z grobišča v Lajhu, ki so večinoma shranjene na Dunaju in v Ljubljani.

KRANJSKA, DOMOVINA SLOVANOV
Srčika rastave je nakit iz staroslovanskih grobov iz Kranja in Bleda. Med največja odkritja zadnjega časa sodita razkošna oprema in orožje z Bašlja, ki dokazujeta prisotnost plemske aristokracije kneževine Karniole. Razstava se zaključuje z mojstrsko maketo Ivana Selana, ki prikazuje mesto Kranj z najbližjo okolico, tik pred drugo svetovno vojno. Na njej so svetlobno označena arheološka najdišča.