Fran Saleški Finžgar

 inžgarjeva rojstna hiša, ni le hiša, kjer se je rodil znameniti mladinski pisatelj, temveč je tudi hiša, ki po svoji zunanjosti in notranjosti sodi med primere kmečkega stavbarstva na Gorenjskem.

Vhodni prostor predstavlja veža s črno kuhinjo. Vhod zapirajo močna hrastova vrata s staro kroparsko ključavnico in lesenim zapahom. Na desni steni visi sklednik, v njem stojijo lončene lubenske sklede; zraven stoji predalčna omarica, kjer so shranjene manjše posode. Na drugi strani je črna kuhinja. Na ognjišču stojijo številne posode, ki jih je potrebovala gospodinja: trinožnik, lonci, kozice, burklje, lopar... Na podstrešje vodijo strme lesene stopnice. Ob stopnicah je vhod v špajzo, kjer so shranjevali vse potrebno za preživljanje.

Iz veže stopimo v hišo, bivalni prostor. Tu se je družina zbirala pri jedi. Hišo pokriva lesen strop, kjer izstopa močan lesen tram. Na levi strani je krušna peč. Prostor pa ni bil le bivalen, ampak tudi deloven, saj sta tukaj živeli dve obrti, ki sta ime Dolenčevih ponesli daleč naokoli. Ded Joža je na statvah tkal platno, oče France pa je šival ovčje kožuhe in irhaste hlače. Na drugi strani sobe je javorjeva, z intarzijo okrašena miza. Ob mizi je klop in en stol za gospodarja, ki ima srčasto oblikovano naslonjalo. nad mizo je hišni oltarček ali bohkov kot. Sobo krasita tudi dve skrinji. Prva-nasproti vrat-nosi letnico 1821, drugo, ki stoji za vrati, pa je Finžgarjev oče pripeljal s seboj, ko se je priženil na kajžo. Iz hiše vodijo na desno vrata v kamro, kjer je bila spalnica očeta in mame in kjer so zibali dojenčke. Ohranila se je zakonska postelja, zibelka pa je takšna, kakšno so uporabljali v pesnikovem otroštvu. O pisateljevem življenju in njegovem delu pa govori razstava v spodnjih, kletnih prostorih, saj so nekdanji prostori štala (prostor za živino), čevdrc (hišna klet) in cimrc (soba, kjer sta prenočevala ded Joža in teta Neža) so preurejeni v razstavni prostor. Zbirko sta uredila Finžgarjeva prijatelja, akademika dr. France Koblar in dr. France Stele.