Tomaž Godec

 omaž Godec je bil rojen v Bohinjski Bistrici, 15.12.1905. Pri 15 letih je začel pomagati očetu v usnjarni, izučil se je za strojarja in imel kasneje v Bohinjski Bistrici majhno usnjarno. V najstniških letih so ga navdušile planine in smučarski šport. S 17 leti je sodeloval pri ustanovitvi plezalnega društva Skala.
Po vajeniški dobi je tri leta in pol delal kot usnjarski pomočnik v kranjski tovarni usnja Polak. Leta 1925 mu je umrl oče, posestvo je prevzel brat Blaž, ki pa ni uspel odplačati dolgov. Prišlo je do licitacije le-te, a jo je Tomaž Godec odkupil s svojimi in materinimi prihranki. Treba je bilo premagati revščino, vendar Godec je bil priden delavec. Obrt je stekla, začel se je pa ukvarjati tudi s trgovino. In ponovno je zaživelo njegovo športno življenje. V Bohinjski Bistrici so obnovili prvo smučarsko skakalnico v Jugoslaviji, prav tako pa je dal Godec pobudo za gradnjo nove skakalnice, ki jo je projektiral Norvežan Hansen. Organiziral je več smučarskih tekem, na katerih je tudi sam sodeloval. Leta 1928 je bil državni prvak v teku na smučeh. S tem rezultatom se je uvrstil v državno reprezentanco in sodeloval na mednarodnih tekmovanjih, kjer je uspešno zastopal domovino. Največ napora je vlagal v razmah planinstva, gradnjo planinskih domov in v širjenje turizma. Zamisel za gradnjo koče na Planini na Kraju in doma na Komni je bila njegova.

Kdaj je vstopil v KP, ni znano, dejstvo pa je, da je od leta 1933/34 bil vse bolj tudi politično aktiven. V Godčevi usnjarni se je marca 1939 konstituiralo začno vodstvo Komunistične partije Jugoslavije. Josip Broz - Tito je namreč v času svojega bivanja v Sovjetski zvezi (od avgusta 1938 do januarja 1939) dobil mandat Kominterne, da v tedanji Jugoslaviji ustanovi Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije (CK KPJ). Tako so med 15. in 18. marcem 1939 v usnjarni Tomaža Godca sklicali sestanek ožjega partijskega vodstva in se konstituirali kot CK KPJ. Člana dotedanjega partijskega vodstva sta bila tudi Edvard Kardelj in Milovan Djilas; člani novo konstituiranega CK KPJ pa so bili: Josip Broz – Tito, Edvard Kardelj, Milovan Djilas, Franc Leskošek, Miha Marinko in Aleksander Ranković; do aretacije maja 1939 pa verjetno tudi Josip Kraš. Centralni komite je v tedanji Godčevi usnjarni ocenil notranjepolitični položaj, podal analizo parlamentarnih volitev, razpravljal o možnostih širjenja Delavske stranke, o krepitvi sindikalne enotnosti in o združevanju vseh sil proti nevarnosti fašistične agresije.

Godec je leta 1939 organiziral Zvezo delovnega ljudstva v Bohinju, leta 1940 pa se je kot delegat udeležil 5. državne konference KPJ v Zagrebu. Po okupaciji leta 1941 je bil eden glavnih organizatorjev NOB v Bohinju in oborožene vstaje decembra 1941. Marca 1942 so ga okupatorji zajeli. Vedeli so, da so prijeli voditelja bohinjskega upora, in so hoteli od njega izvedeti nove podatke. Kljub strahovitemu mučenju v Begunjah, ni izdal ničesar. Nemci so na plakatih objavili vest, da je bil Tomaž Godec ustreljen 19. aprila 1942 v Mauthausu, vendar je verjetno umrl že zaradi mučenja v Begunjah.