Prešernova hiša Kranj

Prešernova ulica 7, 4000 Kranj tel.: 04-201-39-83 Kako do nas... Odpiralni časi in cenik

  hiši, kjer je od jeseni, leta 1846 pa do 8. februarja 1849 prebival najpomembnejši slovenski pesnik dr. France Prešeren (1800 - 1849), je bil 8. februarja 1964 odprt spominski muzej.
Hiša je sestavljena iz dveh delov s skupnim dvoriščem. Gradnja stavb datira v čas pozne gotike, v 17. stoletju pa sta bili povezani v enotno stavbo z lesenim hodnikom, kar dokazuje ohranjen konzolni zaključek. Po požaru 1811 je bil lesen hodnik nadomeščen z arkadnim hodnikom. V letu 2000 / 2001 je bila hiša generalno prenovljena, hkrati pa tudi prenovljena in sodobno postavljena nova stalna razstava, ki prikazuje pesnikovo življenje od rojstva v Vrbi, šolanja na Dunaju, življenja v Ljubljani in smrti v Kranju.
Z avtentičnim pohištvom sta opremljeni dve sobi: pesnikova spalnica in advokatska pisarna.
Razstavljeni so: cenzuriran rokopis Poezij iz leta 1847, original in faksimile Krsta pri Savici, časopisi, kjer je pesnik objavljal svoje svoje pesmi (Carniola, Illyrisches Blatt, Kmetijske in rokodelske novice, Krajnska č’belica). Za likovno dopolnitev prostor krasijo portreti njegovih dveh prijateljev, Matija Čopa in Andreja Smoleta, ter portret njegove neuslišane ljubezni Primicove Julije. Posebej so izpostavljeni trije vrhunci v njegovem življenju: Sonetni venec, Krst pri Savici, izid Poezij. Njegova pesem Zdravljica je nadvse pomembna za slovensko narodno identiteto, saj je danes, ko smo Slovenci neodvisen narod, kitica te pesmi tudi naša himna. Na razstavi je moč videti tudi precej knjig in sodobnih medijev o Prešernovem življenju in njegovem delu, hkrati pa tudi ogromno prevodov Prešerna v tuje jezike. Ponosni smo, da Prešerna berejo tudi v kitajskem in bengalskem jeziku.
V pritličnih prostorih Prešernove hiše, kjer je galerija, poteka pestra razstavna dejavnost. Ob obletnicah pesnikovega rojstnega dne in smrti se iz leta v leto vrstijo razstave, ki so povezane z njegovim življenjem in delom ter njegovim imenom. Tematsko zajemajo predvsem literarnozgodovinsko, kulturnozgodovinsko in likovno področje. Leta 1981 je ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, stekel ciklus razstav z naslovom Prešernovi nagrajenci.